Blitva ali špinača?

18.03.2017 08:00

Spomladi komaj čakamo, da bodo iz zemlje pokukali prvi zeleni listi, ki jih bomo pobrali in pojedli sveže, ali pa skuhali v gosto zeleno omako, ki ji ne glede na uporabljeno rastlino rečemo "špinača".

Kdaj in kako pa sploh sejemo rastline, kot sta blitva in špinača?

Blitva ali špinača - katero naj posejem?

 

Pravi odgovor na to vprašanje je: odvisno od tega kaj piše na koledarju.

 

K tem vprašanju se raje vrnimo malo kasneje. Najprej se spoznajmo z obema rastlinama.

 

Blitva 

Botanično spada v isto vrsto, kot rdeča pesa (Beta vulgaris). 

Razlikujemo jo po:

- obliki stebel: širokostebelna in ozkostebelna

- obliki listov: z gladkimi ali nagubanimi listi

- barvi stebel: bela, rumena, oranžna, rdeča, roza

- barvi listov: svetlo zeleni, temno zeleni, zeleno-rdeči

 

Najbolj običajna oz. tista, ki jo večina ljudi pozna, je širokostebelna, s temno zelenimi gladkimi listi in belimi stebli. Iz spektra sort pa si lahko vsak vrtičkar izbere tisto, ki mu najbolj odgovarja.

 

Blitvo lahko sejemo skozi celo leto - začnemo že v februarju, ko vzgojimo prve sadike. Od marca dalje jo lahko sejemo na prosto, prav tako lahko marca že presajamo na prosto sadike blitve. Zadnje setve opravimo julija, razen če želimo vzgojiti le mlado listje, za katero lahko sejemo tudi kasneje.

 

Blitva je zelo neobčutljiva na mraz, zato nam spomladi ni potrebno čakati, da minejo mrzle noči. Prav tako je precej neobčutljiva na vročino, zaradi česar je primerna za celoletno pridelavo.

 

Odrasle rastline brez težav nezaščitene prezimijo v povprečni zimi. Vendar pa to ne pomeni, da je blitva trajnica - je dvoletnica. To pomeni, da v prvem letu zraste v odraslo rastlino, v drugem letu pa zacveti in naredi seme. Spomladi rastline poženejo liste, ki jih lahko še porežemo in porabimo, nato pa kmalu požene cvetno steblo, na katerem tvori cvetove in kasneje seme.

 

Špinača

Špinača (Spinacia oleracea) ni z blitvo kljub podobnem izgledu in uporabnosti, ni toliko v sorodu, kot bi si lahko mislili. Skupno imata družino - obe namreč spadata med ščirovke (Amaranthaceae).

 

Pri špinači ni takšne izbire, kot pri blitvah. Sorte se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti in barvi listov (svetla-temna zelena).

 

Predvsem se špinača od blitve razlikuje v terminu pridelave. 

Špinača namreč, tako kot blitva, dobro prenaša mraz, zelo slabo pa prenaša vročino in sušo. Je zelo hladnoljubna rastlina, zaradi česar se marsikaterem vrtičkarju velikokrat zgodi, da je ne uspe pridelati praktično nič, saj mu takoj uide v cvet.

 

Najboljši termin za setev špinače je pozno poletje ali zgodnja jesen. Če jo sejemo od začetka avgusta (razen v vročih letih) do srede oktobra, jo bomo lahko pobirali celo jesen, preostale rastline pa bodo prezimile in jih bomo lahko dalje uporabljali vse do maja. 

 

Maj je namreč mesec, ko špinača običajno "uide" v cvet.

 

Špinača se ne obnaša kot blitva, ki nastavi za cvetove šele po obdobju nizkih temperatur (običajno je to zima, recimo leta 2016 pa je bil to prvomajski sneg), ampak zacveti ne glede na to, ali je doživela hladno obdobje, ali ne.

 

Torej, če jo sejemo spomladi, bomo od zrastlih rastlin imeli zelo malo pridelka. Če jo sejemo zgodaj v letu (februar, marec), jo bomo lahko porezali enkrat, mogoče dvakrat. Če jo sejemo kasneje, je možno, da sploh ne bo formirala veliko listja, ker bo takoj pognala cvetno steblo. Enako se obnaša ob setvi čez celo poletje, zato jo sejemo šele, ko se nekoliko shladi - konec poletja ali začetek jeseni - takrat dosežemo največ pridelka.

 

"Eksotične špinače"

Čez leto se lahko sejejo in pridelujejo nekatere druge rastline, ki jih prav tako poimenujemo in uporabljamo kot špinačo, čeprav botanično to niso. To so:

- Malabarska špinača - plezalka z mesnatimi listi, ki se lahko uživajo sveži ali kuhani

- Špinača z jagodami - grmičasta rastlina, ki naredi majhne užitne plodove, zelenje se uporablja kuhano

- Vrtna loboda - rastline v treh barvah, ki jih običajno uporabljamo kuhane

 

 

Kaj pa blitva in špinača na krožniku?

Bolj kot recepti Vas najbrž zanima katera je bolj zdrava.

Kako ne, ko pa so še risanko naredili, ker naj bi bila špinača tako zdrava oz. naj bi vsebovala ogromne količine železa.

 

Žal Vas moram razočarati. Res je, da imata tako blitva, kot špinača precej železa, nimata pa ga tako zelo veliko, kot je mislil Popaj. Zgodba za tem naj bi bila, da so se v 60ih zmotili pri preračunavanju vrednosti železa in prišli do zelo visoke številke. Še vedno mi ni jasno zakaj so šele slabih 40 let kasneje končno ovrgli ta mit, v katerega še vedno veliko ljudi verjame. 

 

Nekaj vitaminov in mineralov, ki pri špinači in blitvi izstopajo*:

  Blitva Špinača
Vitamin A 22% 99%
Vitamin E 15% 11%
Vitamin K 1276% 469%
Vitamin C 41% 39%
Vit B2 (riboflavin) 16% 20%
Vit B6 (piridoksin) 8% 18%
Vit B9 (folna kislina) 6% 29%
Natrij 16% 12%
Kalij 18% 28%
Magnezij 27% 20%
Železo 27% 26%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*vrednosti so podane v % priporočenega dnevnega vnosa. Vir: opkp.si

 

 

 

Torej, je v teh dneh bolje sejati blitvo ali špinačo?

Naj pomagam, začne se na b... ja, tako je! Za veliko pridelka sedaj posejemo blitvo, seme špinače pa "prišparamo" do jeseni. Ste že preizkusili ozkostebelno blitvo? Eno vrečko semen takšne blitve lahko prejmete BREZPLAČNO.

Vse, kar morate narediti, je da ob oddaji naročila preko naše spletne trgovine vpišete kodo "BLITVA". Koda velja do 25. marca 2017.

 

 

Če ne veste kako uporabiti promocijsko kodo, si lahko navodila preberete na tej povezavi.

Vezani artikli
EKO ŠPINAČA MATADOR
Cena z DDV:
od 1,80 €
EKO ŠPINAČA Z JAGODAMI
Cena z DDV:
od 2,75 €
AMARANT kooperativa d.o.o., Golišče 3 1281 Kresnice T: 01/563 92 36, E: narocila@amarant.si