Bob - pozabljena stročnica

02.02.2017 08:00

Marsikater otrok, mladostnik, pa tudi odrasel v svojem življenju še ni videl, še manj pa jedel boba. 

Kaj sploh je bob? Neke vrste fižol, samo malo drugačen?

Spoznajmo ga in se ga naučimo vzgojiti, da bomo lahko "rekli bobu bob"

Kaj je bob?

 

Bob je stročnica, ki naj bi jo po nekaterih podatkih gojili in uživali že več tisočletij. Med drugim naj bi bil prisoten na jedilniku antičnih Grkov in Rimljanov.

 

Bob (Vicia faba) spada v popolnoma drug rod, kot fižol (Phaseolus vulgaris), zaradi česar imata tudi popolnoma različni botanični imeni, različen način rasti, izgled rastline...

 

Bob v kuhinji

Bob se uporablja podobno, kot fižol. Pri veliko sortah so uporabni tudi stroki, ko so še zelo mladi. Najpogosteje se stroke pusti na rastlini, da odebelijo zrnje in se le-te olušči iz stročja. Po okusu so zrna boba precej podobna fižolu, imajo pa debelejšo lupino, ki se jo zelo enostavno odstrani.

 

Po hranilni vrednosti je bob zelo podoben fižolu. Kuhan bob je vir beljakovin, prehranskih vlaknin, folne kisline, fosforja, železa, bakra in mangana (vir: www.opkp.si).

 

Bob se lahko v kulinariki uporablja na razne načine, praktično povsod pa lahko z njim nadomestite fižol. Naj bo to v solatah, boranjah, rižotah, juhah itd. Kuhano zrnje se lahko pretlači in iz njega naredi pire, surovo (suho) zrnje pa se lahko tudi zmelje v moko in dodaja k jedem za zgoščevanje ali za obogatitev.  

 

Sveže zrnje je kuhano zelo hitro - v približno 10 minutah. Suho zrnje pa je potrebno, kot pri fižolu, namočiti čez noč in nato kuhati zelo dolgo - tudi do 1 uro (točen čas kuhanja je odvisen od sorte boba). 

 

Vzgoja boba

Če sta si bob in fižol po izgledu, sestavi in uporabnosti zelo podobna, pa sta po načinu vzgoje zelo različna.

 

Največja razlika je v terminu setve. Fižol je zelo občutljiv na mraz in hitro pozebe, po drugi strani pa je bob na mraz zelo odporen, ne prenese pa vročine. 

Zato je za uspešen pridelek boba zelo pomembno, da ga posadimo dovolj zgodaj.

 

Saditev

Bob sadimo takoj, ko zemlja odmrzne - če se da že konec januarja, sicer pa od februarja do sredine marca. V toplejših delih Slovenije se ga lahko sadi že konec jeseni, tik preden zemlja pomrzne, saj bob prenaša temperature do -7°C. Sadimo ga direktno na stalno mesto in ga kasneje ne presajamo.

 

Sadimo po eno zrno na cca. 20-30cm razdalje, da je med rastlinami dovolj zračno in s tem zmanjšamo možnost nastanka raznih glivičnih obolenj. Večina sort ne potrebuje opore, če pa že, je dovolj manjša palica ali nizka mreža. Bob, tako kot ostale metuljnice (stročnice), sam veže dušik, tako da ne mara pregnojnih tal. Gnojenje pred sajenjem tako ni potrebno oziroma celo ni priporočljivo.

 

Pridelek boba pričakujemo nekje med koncem maja in julijem - odvisno od sorte in pa v kakšni fazi ga pobiramo - kot stročje, mlado zrnje ali suho zrnje. 

 

Kaj se zgodi, če bob posadimo prepozno? 

Recimo, da se maja odločimo, da bi radi vzgojili bob. Marsikdo pričakuje, da se ga sadi hkrati s fižolom in ga v zemljo da ravno takrat. 

 

Ker ima bob rad hladno zemljo in hladno ozračje, bo problem že pri sami rasti, prav tako je za pričakovati več težav s škodljivci. Četudi bodo rastline lepo zrastle, pa bodo po vsej verjetnosti zaradi previsokih temperatur, odvrgle cvetove še preden bodo oprašeni. Pridelka torej ne bo, ali pa bo zelo boren.

 

S čim kombiniramo bob v vrtu?

Dobri sosedje bobu so buče, endivija, kapusnice, krompir, kumare, paradižnik, radič, redkvica, solata, zelena in šetraj. Te rastline posadimo poleg boba ali pa jih celo kombiniramo v mešanem posevku.

 

Slabi sosedje bobu so grah, česen, por in čebula. Teh se izogibamo na sosednjih gredicah.

 

Škodljivci in bolezni

Kar se tiče bolezni, bob napadajo nekatere glivične bolezni, kot so: bobov ožig, razne pegavosti, rja, mozaiki.

 

Večino teh bolezni najbolje preprečimo tako, da bob sadimo na zadostno razdaljo in ga ne stiskamo k drugim košatim ali visokim rastlinam. Poskrbimo za čim boljše zračenje in omogočimo rastlinam, da se čim hitreje posušijo, ko so omočene. Pri saditvi upoštevamo tudi kolobar in ga ne sadimo na isto mesto več let zapored.

Če si želimo shraniti seme za prihodnje leto, tega ne pobiramo iz obolelih rastlin. Tudi pred saditvijo lahko za nekaj ur namočimo seme v žajbljevem čaju in jih s tem razkužimo. 

Uporabljamo lahko tudi bakrove pripravke ali čaj iz kamilice. Z njimi razkužujemo tla po napadu in pa ščitimo rastline pred obolenjem.

 

Od škodljivcev je na bobu najbolj pogosta listna uš.

Na bobu je najbolj običajna črna fižolova uš, ki se naseli na spodnje strani listov, kasneje pa tudi na stebla. Liste redno pregledujemo in odstranjujemo uši, ko jih opazimo. Preventivno lahko škropimo s čajem iz koprive ali pelina. 

 

Uši so na bobu najbolj pogoste in najbolj množične v primeru pozne saditve, prav tako v tem primeru naredijo rastlini večjo škodo, sploh če je suša. Najbolje se jim izognemo z zelo zgodnjo saditvijo.

 

Bob in voluhar

Voluhar naj ne bi maral boba, zato ga lahko sadite tudi kot preventivo pred tem škodljivcem. V tem primeru čas saditve ni pomemben, le pridelka se ob pozni saditvi ne pričakuje. Posamična zrna posadite po celem vrtu, sploh ob rastlinah, ki jim voluhar dela največ škode.

 

Nekateri z enakim razlogom sadijo bob tudi kot preventivo pred ušmi na fižolu in ostalih rastlinah. V primeru, da imate na vrtu rastline boba, gredo uši nanj in manj napadajo ostale rastline. Rastline boba z ušmi vred uničimo še pred koncem poletja, preden se izležejo krilate uši, ki v jeseni odlagajo jajčeca za naslednje leto.

 

Bo bob letos dobil svoje mesto tudi na Vašem vrtu?

 

Da ga boste lažje odločili za preizkus te skoraj že pozabljene vrtnine, Vam ob naročilu preko naše spletne strani vrečko boba Aguadulce PODARIMO.

 

Vse, kar morate narediti, je da ob oddaji naročila vpišete kodo "BOB". Koda velja do 9. februarja 2017.

 

Vezani artikli
AMARANT kooperativa d.o.o., Golišče 3 1281 Kresnice T: 01/563 92 36, E: narocila@amarant.si