Vzgojimo sadike paradižnika in paprike

10.02.2017 08:00

Vsako leto iste dileme...

je še prezgodaj? Je že prepozno?

Kako vzgojiti res močne in zdrave sadike?

Se jih sploh splača sejati, ali je bolje sadike kar kupiti?

Paradižnik in paprika...

 

...no, pa zadnja leta tudi čiliji. Najbolj "popularne" plodovke, ki zagotovo ne smejo manjkati na naših vrtovih. 

Prav vsako leto pa se marsikater vrtičkar sprašuje, če jih je sploh smiselno sejati, ali je bolje raje maja v prvo vrtnarijo po že vzgojene sadike. Kakšne so najpogostejše težave s katerimi se srečujemo pri vzgoji sadik teh plodovk in katere napake najpogosteje delamo?

 

Termin setve

Tako paradižnik, kot papriko in čilije na prosto presajamo po koncu nevarnosti zmrzali - običajno je to po 15. maju. V zaščitene in ogrevane rastlinjake jih lahko presajamo že prej, a le, če je zagotovljena dovolj visoka najnižja temperatura zraka (vsaj 5°C) in zemlje. Nižje temperature lahko prizadanejo rastline (še posebej paprike in čilije) in tudi če le-te ne pomrznejo, zastanejo v rasti in potrebujejo zelo dolgo, da si opomorejo. 

 

Glede na termin presajanja določimo termin setve.

Paradižnik za rast in razvoj potrebuje približno 6-8 tednov od setve do presajanja, paprika in čili pa približno 12 tednov.

To velja ob predpostavki, da so za rast sadik primerni pogoji in sadike niso po eni strani pretegnjene, niti po drugi strani ne zastanejo v rasti.

 

Če predpostavljamo, da bomo sadike na prosto sadili 15. maja, sejemo papriko okoli 20. februarja, paradižnik pa okoli 20. marca.

Glede na pogoje, ki jih imamo in pa termin presajanja, lahko termin setve prestavimo kakšen teden nazaj ali naprej, več ni priporočljivo. 

 

Ena izmed pogostih napak, ki jih delamo vrtičkarji je, da sejemo prezgodaj. Ker želimo imeti lepe in velike sadike čim prej in pa ker želimo ob presajanju imeti čim večje sadike (da bodo sosedje "fouš"), jih sejemo že januarja ali začetek februarja.

 

Sadike tako prerastejo lončke, ki smo jim namenili, zaradi česar jim zmanjka hrane. Posledica so izčrpane sadike, ki nato v zemlji potrebujejo dolgo časa, da si opomorejo in rastejo naprej. Zaradi stresa pa lahko rastline tudi začasno prenehajo z rastjo in začnejo cveteti. Ko jih presadimo, je rastlina zmedena, saj ne more hkrati usmerjati energije tako v rast, kot v razvoj plodov in oboje počne "na pol". Zato na takšnih sadikah običajno skozi celo sezono ni veliko pridelka oz. ga je veliko manj, kot bi ga lahko bilo.

Izčrpane sadike pa so tudi bolj dovzetne za škodljivce in bolezni. Najbolj tipičen je napad uši pri paprikah in čilijih, ki se običajno zgodi ravno preden želimo sadike posaditi na prosto.

 

Način setve

Poznamo dva načina setve za sadike: setev "počez" in setev v gnezda.

 

Setev "počez" pomeni, da v lonček ali korito posejemo več semen skupaj. Ko se klični listi odprejo, posamezne rastline - t.i. "sejančke" prepikiramo v posamezna gnezda ali lončke, kjer nadaljujejo z rastjo. Dobra lastnost tega načina setve je, da prihranimo prostor pri setvi.

 

Napaki, ki ju lahko naredimo pri takem načinu setve sta:

1. pregosta setev - rastline nimajo prostora za rast, zaradi tega lahko pride do nepravilnega razvoja rastlin, bolezni...

2. prepozno pikiranje - če rastline ne prepikiramo dovolj zgodaj, se lahko korenine zapletejo in jih pri pikiranju poškodujemo. Prav tako lahko pride do nepravilno razvitih rastlin.

 

Setev v gnezda pa pomeni, da v gojitvene plošče ali platoje posejemo posamezna semena. Tako po vzklitju rastlin ne pikiramo, ampak jih pustimo, da rastejo dalje.

 

Pri vzgoji paradižnikov in paprike se lahko poslužujemo obeh načinom setve. 

Vendar pa imejmo v mislih, da bomo sadike do končnega presajanja na prosto, presajali največ 2x. Vsako presajanje, vključno s pikiranjem, je namreč stres za rastlino. Vsakič, ko jo presadimo, se mora na novo orientirati v prostoru in se ukoreniniti, da lahko nadaljuje z rastjo. Večkrat, kot jo presadimo, večkrat zastane z rastjo. Bolj, kot lahko nemoteno raste, močnejša sadika je ob presajanju na prosto. 

 

Torej je najbolje, če seme ali sejanček damo takoj v velik lonček?

Ne. Če damo seme ali sejanček v prevelik lonček, bo rastlina porabila preveč energije za razvoj korenin, preden bo razvila nadzemni del. Z nadzemnim delom že tvori fotosintezo in si z njo pomaga pri rasti. Večji lonček bomo namenili rastlini, več korenin bo pognala brez "pomoči" fotosinteze, saj listi še ne bodo razviti.

 

Priporočam, da posejete seme ali posadite sejančke v gojitvene platoje z 12 luknjami ali v gojitveno ploščo s 104 luknjami. Ko rastline naredijo dobro grudo (torej lahko rastlino brez večjih težav s koreninami vred vzamete iz gnezda), jih presadite v gojitvene platoje s 4 ali 6 luknjami. Če bodo rastline kazale, da jim postaja "pretesno" vsaj 2 tedna pred namenjenim terminom presajanja na prosto, jih presadite v lončke premera 8-10. 

 

Zemlja in voda

To sta hrana in pijača rastlini, ki jo želimo vzgojiti. Mora ju biti ravno prav in morata biti ravno prav bogata.

 

Za vzgojo sadik je najbolj primeren dober substrat

Vrtna zemlja je sicer super in jo lahko uporabite za vzgojo sadik, ampak je lahko problematična in zaradi tega nimamo takšnega uspeha, kot bi ga želeli. Dostopnost hranil ni tako dobra, v njej so semena plevelov, ki lahko skalijo in zastrejo želeno rastlino, grude motijo razvoj korenin itd.

 

Zemljo lahko dohranjujete z uporabo raznih gnojil ali vmešavanjem komposta pri presajanju. Vendar pa se tudi pri tem poslužujte zmernosti. Več gnojila ne pomeni nujno boljše in močnejše rastline. Preveč gnojila lahko povzroči, da rastlina prehitro raste in je zaradi tega bolj dovzetna za bolezni - v vseh fazah rasti in razvoja. Bolje je, da je kakšen cm manjša, pa zato bolj močna in zdrava. 

Vsekakor pa izbiramo gnojila in dodatke, ki so za namenjena za plodovke.

 

Kar se tiče zalivanja, pa je zanj težko napisati točen recept. Zemlja mora biti vlažna in zračna, ne mokra in zbita. Če je zemlja presuha, rastlina ne more dostopati do vode, ki jo potrebuje za rast in se posuši. Če pa je zemlja premokra, lahko pride do gnitja korenin, zemlja se zbije, na površini se lahko tvori plesen. 

 

Temperatura in svetloba

Zadnji, a ne najmanj pomemben dejavnik.

 

V zimsko-pomladnem času veliko strank pride k meni in me vpraša zakaj jim nikoli ne uspe vzgojiti svojih sadik paprike. Večina jih pravi, da jim semena niti vzklila niso. Pri prav vseh hitro ugotovimo, da je težava ravno v temperaturi. 

 

Temperatura, potrebna za kaljenje semen:

- paradižnik ni tako zahteven, zato je zanj dovolj že sobna temperatura - optimum pa je 20-22°C - pri taki temperaturi vzklije v manj kot 10 dneh

- paprika in čili sta malo bolj "zmrznjena" in za kalitev potrebujeta minimalno 22°C, optimum pa je pri 25°C - pri taki temperaturi vzklije v cca. 15-20 dneh; pri temperaturi 20°C seme vzklije v 4-6 tednih, kalivost je običajno vsaj polovico manjša; pri nižjih temperaturah običajno ni nikakršnega uspeha;

 

Kaj pa, ko rastline vzklijejo?

Takrat temperaturo znižamo za 5-10°C. Tako sadike paprike, kot paradižnika najbolje rastejo in se razvijajo pri temperaturah med 15 in 18°C.

Sadikam moramo obvezno "privoščiti" tudi veliko (če se le da naravne) svetlobe. Takoj, ko bodo pognale prave liste, bodo namreč "zagnale tovarne" fotosinteze, ki so ključnega pomena za rast rastlin.

 

Kaj se zgodi, če so sadike v neprimernih pogojih?

Običajna napaka je, da imamo sadike v prostoru, kjer je pretoplo in s premalo svetlobe. Takšne rastline divjajo in jih prepoznamo po dolgih, tankih, krhkih steblih in malo listih, ki so zelo svetle barve. V žargonu takšni rastlini pravimo, da je "pretegnjena". Takšna rastlina je zelo šibka in ima slabe možnosti, da bo zrastla v močno odraslo rastlino.

 

Zgodi se pa tudi, da imamo sadike v prostoru, kjer je prehladno. Takšne sadike zastanejo v rasti in se ne morejo normalno razvijati, zaradi česar običajno zelo hitro zbolijo ali pa celo odmrejo in propadejo. 

 

Torej, kaj smo se naučili?

1. Pripravimo kvaliteten substrat in z njim napolnimo platoje ali lončke. 

2. Seme posejemo "počez" ali posamezno v gnezda.

3. Posajeno ravno prav zalijemo in damo kaliti na primerno temperaturo. Dnevno vlažimo zemljo.

4. Ko seme vzklije, posejano prestavimo v prostor z nekoliko nižjo temperaturo in čim več svetlobe.

5. V primeru, da smo sejali "počez", sejančke prepikiramo. Da se bolje ukoreninijo, uporabimo mikorizo

6. Spremljamo rastline, jih dnevno zalivamo, po potrebi presajamo, tudi takrat lahko uporabimo mikorizo. Po potrebi dodamo gnojila, namenjena za plodovke, jih krepimo...

7. Ko sta ozračje in prst primerno topla, sadike presadimo na stalno mesto. O tem več čez kakšnih 12 tednov ;)

 

 

Nič od tega pa nima pomena, če si pred tem ne priskrbite kvalitetnih ekoloških semen!

 

Eno vrečko Vam podarimo kar mi ;) Ker se bliža Valentinovo, smo se odločili, da Vam tokrat podarimo srce! Volovsko, itak. 

 

Vse, kar morate narediti, je da ob oddaji naročila preko naše spletne trgovine vpišete kodo "SRCE". Koda velja do 17. februarja 2017.

 

 

Vezani artikli
EKO PARADIŽNIK JANI
Cena z DDV:
od 1,80 €
EKO PARADIŽNIK MATINA
Cena z DDV:
od 1,80 €
EKO PAPRIKA PUSZTAGOLD
Cena z DDV:
od 1,80 €
EKO PAPRIKA YOLO WONDER
Cena z DDV:
od 1,80 €
GOJITVENI PLATO Z ZEMLJO
Cena z DDV:
0,65 €
GOJITVENA PLOŠČA
Cena z DDV:
1,00 €
Organsko sožitje 100g
Cena z DDV:
2,94 €
AMARANT kooperativa d.o.o., Golišče 3 1281 Kresnice T: 01/563 92 36, E: narocila@amarant.si