Fižol Prepeličar Tomačevski

Phaseolus vulgaris

Slovenska avtohtona sorta fižola, ki so jo pri Amarantu našli na tomačevskih kmetijah in zaradi izrednih lastnosti vpisali v sortno listo.

Naredi ploščate zelene stroke z ali brez vijoličnih prog, ki se med kuhanjem razbarvajo in rjavkasto zrnje, podobno Češnjevcu. Je izredno košat in roden, zato se ne sme sejati, kot ostali nizki fižoli (po 3-5 zrn skupaj), ampak samo po 1 zrno na 10-15 cm.

Nizek fižol ne potrebuje opore, sejemo pa ga v vrste. Poskrbeti moramo za to, da je med vrstami dovolj prostora, da lahko fižol spodbiramo.

Stročji fižol obiramo na dan za cvet, glede na setveni priročnik. Če ga obiramo takrat, spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek, stroki pa ostanejo mehki in brez nitk do en teden v hladilniku. Če obiramo stročje na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje zrnja, tako na rastlini, kot tudi v obranem stročju. Tako stročje postane trdo in nitkasto v par dneh, zato ga je treba porabiti sproti, na rastlini pa že nastavljeno stročje hitro dozori, novi cvetovi pa se ne tvorijo. Na dan za list pa sploh odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo fižola, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni.