Paradižniki

Nasveti za gojenje

Čas setve: februar - april

Če želimo ravno prav velike in razvite sadike, jih sejemo 8-10 tednov pred želenim presajanjem na stalno mesto. Na prosto jih lahko presajamo po 15. maju, v ogrevane oziroma dobro zaščitene rastlinjake lahko tudi prej. Paradižnik za kalitev potrebuje od 18 do 22°C. Priporočamo setev v kvaliteten substrat, npr. Klasmann Bio Potground oz. Proline 

Paradižniki za rast plodov potrebujejo precej vode, vendar pa jih ni potrebno zalivati, če so ustrezno posajeni. V zemljo naredimo podolgovato luknjo (malo krajšo od velikosti sadike) in vanjo sadiko poležemo tako, da iz nje gleda le vrh sadike (vršiček in 2-4 vrhnji listi). Korenine in ostalo steblo zagrebemo z zemljo - po steblu bo namreč paradižnik pognal korenine in ker bo imel zelo močen koreninski sistem, bo lahko črpal vodo tudi iz globine in mu vode ne bo potrebno dodajati.

Pri paradižniku je zelo pomembno, da so rastline dovolj narazen. Če jih sadite preveč skupaj, se bo med njimi zadrževalo več vlage, zato bo hitreje prišlo do razvoja glivičnih bolezni. Priporočamo, da sadite sadike vsaj 75-100 cm narazen. Če želite dobro izkoristiti prostor v vrtu, priporočamo mešan posevek (med sadike paradižnika posadite npr. solato ali kapusnice). K paradižniku ne sadimo drugih plodovk, dobri sosedje pa so bazilika, solate, kapusnice...

Večino paradižnikov se pincira. To pomeni, da se jim trže zalistnike (list oz. vejica, ki zraste med glavnim steblom in listom). To ne velja za grmičaste paradižnike - pri teh namreč največ plodov zraste ravno na zalistnikih. Paradižniku se ne trže listov. Ti so potrebni za tvorbo fotosinteze, s katero rastlina proizvaja sladkor, ki se skladišči v plodovih. Potrže se lahko le liste ob tleh, da niso v stiku z vlažnimi tlemi.

Paradižnik obdelujemo in obiramo na dan za cvet (po setvenem koledarju Marie Thun). Takrat spodbudimo nastavljanje novih cvetov in s tem novih plodov. Če obiramo paradižnik na dan za plod, s tem spodbudimo hitrejše zorenje, ne pa nastavljanja novih plodov, zato na ta dan obiramo le konec sezone, ko želimo, da čim več plodov, ki so že na rastlini, dozori do konca. Na dan za list pustimo rastline paradižnika popolnoma na miru, sicer lahko v kratkem pričakujemo prve znake glivičnih bolezni na rastlini in plodovih. Paradižnik, obran na dan za cvet, zdrži svež dalj časa, zato ga lahko takrat naberemo tudi za ostale dni, ko obiranje ni priporočljivo.

Za zaščito pred krompirjevo plesnijo, ki je zadnja leta glavna tegoba pri pridelavi paradižnika priporočamo redno (preventivno) škropljenje s čajem iz kamilice in pripravkom iz apnenčastih alg Coralite KR+, ki je brez karence in primeren za ekološko pridelavo. Paradižnik se škropi v popoldanskih urah, dovolj zgodaj, da se rastline pred nočjo osušijo. 

Primerjave sort

Solatni in mesnati paradižniki:

Češnjevi paradižniki:

Pelati:

*način rasti:

determinantna - omejena rast, običajno zrastejo do cca. 1,5-1,8m;

indeterminantna - v idealnih pogojih rastejo neomejeno, če želimo jeseni pospešiti zorenje plodov, odstranimo vrh;

grmičasta - grmičasto, brez enega glavnega stebla, nižja rast (30-80cm, odvisno od sorte in načina gojenja), grmičaste sorte so zelo primerne za gojenje v loncih;