1001 sorta solate - spomladanske sorte
Spomladanske sorte solate so najpogostejše na naših vrtovih. Lahko trdimo, da je solata ena izmed najbolj zaželenih in najtežje pričakovanih vrtnin v pomladanskem času.
Še ne dolgo nazaj je večina vrtičkarjev pridelovala solato le spomladi, sedaj pa vemo, da se določene sorte seje tudi za poletno, jesensko in zimsko pridelavo. A več o teh drugič, tokrat se osredotočimo na te, ki jih bomo sejali in pobirali prve - spomladanske.
Pridelava spomladanskih sort solate
Spomladanske sorte solate se odlikujejo po tem, da uspevajo v prehodnem obdobju, ko so temperaturne razlike lahko precej velike. Običajno ne prenesejo velikega mraza, zaradi česar ne prezimijo. Po drugi strani pa se tudi ne obnesejo najbolje v poletnih mesecih, ko so temperature zelo visoke, poleg tega pa ni veliko vlage - takrat rade uidejo v cvet.
Sejemo jih od marca do maja - lahko si vzgojimo sadike, ali pa jih sejemo kar na prosto. Pri poznejših setvah moramo rastline zalivati, da naredijo glavo oziroma drugo obliko odrasle rastline. Ko jih presajamo na stalno mesto, jih sadimo na cca. 25cm razdalje med rastlinami.
Glavni škodljivci solati so zagotovo polži. Te so sploh zadnja leta velika težava marsikaterega vrtičkarja. Receptov za naravno odganjanje polžev je veliko, npr. odlaganje bananinih olupkov, kavine usedline, jajčnih lupin, gojenje rac (ki polže pojedo), volnena zastirka itd. Prav tako je na tržišču kar nekaj pripravkov za odganjanje oz. uničevanje polžev (npr. Polži stop). Ni rečeno, da bo recept, ki je pomagal na enem vrtu, pomagal tudi na vseh ostalih, tako da velja poizkusiti več variant.
Razlikovanje sort solat
Sorte solat (Lactuca sativa L.) razlikujemo glede na tri glavne karakteristike:
- čas pridelave
- oblika odrasle rastline
- mehkost/krhkost listov
Seveda bi lahko dodali še kar nekaj kategorij, kot so npr. oblika listov (široki, ozki, hrastovi, nazobčani...), barva (svetlo zelena, temno zelena, rdečkasta, vse vmes) in še kaj, vendar se bomo držali zgornjih treh.
Čas pridelave bomo izpustili, saj smo se osredotočili le na spomladanske solate.
Oblika odrasle rastline
Glavnate solate 
Ta oblika je najbolj poznana in večini vrtičkarjev najbolj blizu. Gre se za solate, ki "zavijejo" trdne glave, ki obdržijo obliko, ko jo odrežemo.
Plusi glavnatih solat so enostavno pobiranje in čiščenje in pa okusen srček, ki nas čaka sredi glave.
Minus glavnatih solat je to, da moramo rastlino pustiti na gredi, dokler ne naredi glave, nato pa sorazmeroma hitro porabiti, da glava ne poči.
Spomladanske glavnate sorte solat so npr.: Ljubljanska ledenka, Great lakes, Ovation, Štirisezonski čudež
Rozetaste solate
To so solate, ki ne zavijejo glave, temveč ženejo liste navzven. Za manjše vrtičkarje so takšne solate vsekakor zelo primerne, saj lahko iz ene rastline naberemo solato večkrat. V nasprotju z glavnatimi solatami, se pri rozetastih lahko ves čas rasti obira zunanje liste, srček pa se pusti, da raste dalje. Veliko sort v tej skupini ima liste v obliki hrastovega, zato se jih je prijelo ime "hrastov list". Naj poudarim, da to NI ena sorta solate, ampak cela skupina, v kateri je tudi nekaj spomladanskih.
Spomladanske rozetaste solate so npr.:
- v obliki hrastovega lista: White salad bowl, Red salad bowl, Cocarde
- v drugih oblikah listov: Lattughino, Lollo rossa, Lollo bionda, Venezianer
Romanske solate - vezivke
Ali štrucarice. To so solate, ki tako, kot glavnate zavijejo liste navznoter, vendar ob tem ne tvorijo okrogle glave, ampak štruco. Če želimo, da so štruce zelo trdne in da je veliko notranjih listov obeljenih, lahko rastline zvežemo skupaj - zato jim tudi pravimo "vezivke". Takšne solate odlikujejo obeljeni srčki, zelo interesantne tudi v kulinariki zaradi enostavne obdelave in uporabe (rezanje, uporaba notranjih listov, kot "čolničkov" itd.).
Takšni sorti sta: Little gem in Forellenschluss
Ostale
Obstaja še nekaj drugačnih oblik solat:
- berivka - pri takšni solati se rastline pusti, da zrastejo le do 10-15cm, nato se jih poreže ali populi in poje mlade. Kot berivko lahko poberemo tudi vso solato drugih oblik, ki nam je ostala ob presajanju (npr. glavnato - nekaj jo presadimo na stalno mesto, ostalo pojemo kot berivko).
- špargljeva solata - v aziji popularna vrsta solate. Pri tej se listov praktično ne je, glavni poudarek je na cvetnem steblu. V nasprotju z "našimi" solatami, kjer je cvetno steblo običajno leseno, je pri špargljevi solati mehko. Ko je veliko cca. 15-20cm, ga odrežemo, obelimo in zblanširamo ter uporabimo, kot prilogo jedi.
- divje solate - rastline, ki imajo izrazitejši okus, kot običajna solata, spadajo tudi v druge družine in rodove rastlin - npr. Herba stella, rukole itd.
Mehkost/krhkost listov
Glede na strukturo listov ločimo solate na:
- mehkolistne solate - rečemo jim tudi maslene, kot že ime pove, imajo mehke, lahko upogljive liste.
Spomladanske mehkolistne sorte so npr. Majska kraljica, Štirisezonski čudež, White in Red bowl
- krhkolistne solate - nekatere imajo bolj, druge manj krhke oz. hrustljave liste. Najbolj krhkim rečemo tudi "kristalke".
Spomladanske krhkolistne sorte so npr. Ljubljanska ledenka, Great lakes (kristalka), Little gem, Lollo bionda in rossa, Lattughino
Kakšne solate so pa Vam najbolj všeč?
Ste že poizkusili rozetasto krhkolistno solato Lattughino? Ta je nekaj posebnega - lahko jo obirate, kot rozetasto solato, če jo pa pustite rasti, pa naredi manjše glavice.
Prejmete jo BREZPLAČNO, če ob oddaji naročila preko naše spletne trgovine vpišete kodo "SOLATKA". Koda velja do 3. marca 2017.
