Vrtna opravila v marcu

Staro slovensko ime za marec je sušec, ker naj bi bilo v tem mesecu najmanj padavin v celem letu. Letošnji marec smo sicer začeli zasneženo in tudi v prvih dneh je napovedanih še nekaj padavin, ampak vseeno lahko pričakujemo, da bo v kratkem sneg skopnel, tla se bodo začela odcejati in mi bomo lahko začeli z deli na vrtovih.

Setev sadik v marcu

O tem kaj potrebujemo za vzgojo močnih in čvrstih sadik sem se razpisala že en mesec nazaj, spomin pa si lahko osvežite na tej povezavi. 

Je pa spekter rastlin, ki jih lahko sejemo za vzgojo sadik v mesecu marcu večji in bolj pester:

1. Plodovke

Še vedno lahko posejemo paprike, čilije, jajčevce in lubenice, če jih nismo uspeli v februarju. V kolikor jih bomo sejali v kvalitetno zemljo in jim nudili dobre pogoje za kalitev in rast, bi morale imeti rastline dovolj časa, da zrastejo v močne sadike do sredine maja, ko bo čas za presajanje na prosto.

V marcu začnemo s setvijo paradižnika - s tem ne hitimo preveč, optimalen čas za setev je sredina marca. Večinoma namreč presajamo paradižnik na prosto po 15. maju, najbolj optimalna "starost" sadik pa je 6-8 tednov. Takšne sadike so že dovolj velike in močne, da bodo dobro rastle naprej, po drugi strani pa še niso izčrpane zaradi pomanjkanja hranil v lončku, v katerem rastejo. Bolj podrobno o vzgoji sadik paradižnikov in paprik si lahko preberete na tej povezavi.

Posejemo lahko tudi že "eksotične" plodovke, kot so perujsko jabolko, Melothria in Kiwano - te namreč potrebujejo nekoliko dlje časa, kot kumare in buče, ki jih bomo sejali v aprilu. 

2. Listnate rastline

Prenehamo s setvijo zimskih solat in začnemo s pomladanskimi. Za ljubitelje krhkih glavnatih solat priporočamo sorti Ljubljanska ledenka in Great lakes, tistim, ki prisegajo na mehke pa Štirisezonski čudež. Vzgojimo si lahko tudi sadike rozetastih solat, ki jih bomo lahko obirali znova in znova do poletne vročine, ko bodo počasi ušle v cvet - priporočamo krhko sorto Catalogna in mehko White salad bowl. 

Če pa ne veste za kakšen tip solate bi se odločili in katere sorte bi bile najbolj primerne za Vas, si več o pomladanskih solatah preberite na tej povezavi.

V marcu si vzgojimo tudi sadike kapusnic. Predvsem pohitimo s setvijo brokolija in cvetače, ki sta najbolj občutljiva na vročino, posejemo pa tudi zgodnja zelja, kolerabice, listni ohrovt... Prav tako pohitimo s setvijo sladkega komarčka, zanj imamo čas le še v prvi polovici marca. Posejemo tudi blitvo.

3. Korenovke

Korenovke sicer niso skupina rastlin, na katere bi najprej pomislili ob omembi vzgoje sadik, vseeno pa nekatere predstavnike lahko ali pa celo moramo vzgojiti s pomočjo sadik. 

Takšna je na primer zelena - naj bo gomoljna, stebelna ali listna. Predvsem prvi dve imata precej dolgo rastno dobo, zato ju je potrebno sejati čim prej, da nam naredita velike gomolje ali debela stebla. Pri zeleni priporočam setev počez in kasnejše pikiranje, saj ima tako drobna semena, da boste zelo težko sejali posamezna semena. Pri pikiranju in presajanju pa bodite pozorni, da sadik ne boste posadili pregloboko. 

Po drugi strani pa listni peteršilj lahko sejemo na prosto, a si je vseeno pametno vzgojiti tudi kakšno sadiko. Na prostem bo namreč počasneje kalil in rastel, tistega, ki smo ga posejali v notranjih prostorih, pa bomo lahko obirali že veliko prej. Prav tako lahko še vedno posejemo seme čebule za vzgojo zrele čebule v enem letu.

Setev na prosto

Takoj, ko se bo stopil sneg in se bodo tla odcedila, bomo lahko pripravili gredice in začeli s setvami in presajanjem tudi na prosto.

1. Plodovke

Ob omembi besede "plodovke" pomislimo na paradižnik in ostale rastline, ki jih vzgajamo v toplejših mesecih, ampak tudi ta skupina ima hladnoljubna predstavnika. To sta grah in bob.

Bob je še posebej občutljiv, pa ne na temperature ob setvi in rasti, ampak na tiste ob cvetenju. Če je pretoplo, bob namreč odvrže cvetove in mi ostanemo brez pridelka. Zato je pomembno, da bob posadimo čim prej - najbolje do 15. marca. Več o vzgoji boba si lahko preberete na tej povezavi.

Grah sicer ni tako občutljiv, ampak če želimo zgoden pridelek, ga moramo tudi posejati čim prej. Izbiramo med nizkimi, srednje visokimi in visokimi sortami. Nizka sorta (40cm) je Mali provansalec - za tega ne potrebujemo opore, bo pa tudi prvi obrodil. Za srednje visoki sorti (60-70cm) potrebujemo nizko mrežo ali veje, predstavnika sta Wunder von Kelvedon in pa Ambrosia - slednji je sladkorni grah, kar pomeni, da je še posebej sladek in da ga lahko jemo tudi v stročju. Visoka sorta (1,5m) pa je vijoličen grah Blauwschokker, za katerega potrebujemo visoko mrežo.

2. Listnate rastline

Solate: v prvi polovici meseca na prosto še vedno sejemo zimske sorte, v drugi polovici pa začnemo posegati po pomladanskih sortah. Berivko lahko sejemo cel mesec. Prav tako presajamo že vzgojene sadike zimskih sort, ki smo jih sejali v februarju.

Kapusnice: te sicer redko sejemo direktno na prosto, če pa to prakticiramo, lahko s tem začnemo že v začetku marca. Če imamo že vzgojene sadike kapusnic, jih lahko začnemo presajati na prosto, predvsem pohitimo s cvetačo in brokolijem. Kapusnice so hladnoljubne rastline, ki jim tudi nekaj stopinj minusa (do cca. -7°C) nič ne škodi, nekatere sorte lepo preživijo tudi v nižjih temperaturah. Zgodnje zelje, ki ga bomo posadili začetek marca, bomo lahko v maju že pobirali, cvetačo in brokoli, posajeno v marcu, pa bomo pobirali junija. 

V prvih dneh marca pohitimo še s setvijo rukole in špinače, obe imata namreč to lastnost, da v maju "uideta" v cvet, zato ju, če želimo vsaj nekaj pridelka, sejemo čim prej.

3. Korenovke

Kljub temu, da v hladu počasneje kalijo, se korenovke, predvsem korenček, splača posejati čim prej. V zadnjih letih opažam, da imajo stranke, ki čakajo s setvijo korenčka do maja, zelo slab pridelek. Vse korenovke potrebujejo dosti vlage, da debelijo korene, česar pa v poletnih mesecih manjka in tudi ko je vlaga konec poletja zopet prisotna, je "stare" rastline ne morejo več dobro izkoristiti ali pa so se do takrat že posušile.

Poleg zgodnjega korenčka, kot je npr. sorta Nantes (več o vzgoji si lahko preberete tu), lahko na prosto sejemo tudi listni in korenasti peteršilj, pastinak, rdečo peso, mesečne redkvice, čebulček in česen in črni koren.

Predvsem pohitimo s česnom, mesečnimi redkvicami in pastinakom. Pri česnu in pastinaku je uspešnost pridelka sorazmerna s tem, koliko časa sta v tleh pred prihodom vročine in suše, mesečne redkvice pa so še posebej občutljive na sušo, zato jih moramo sejati zelo zgodaj, da še naredijo sočne in ne puhle redkvice. 

Ker je zunaj še sneg, bomo prve dneve marca zagotovo bolj posvetili notranjim setvam, kot zunanjim.

Zato Vam ob nakupu v naši spletni trgovini podarjamo vrečko semen paradižnika Berner rose - to je sorta, ki je zelo podobna bolj poznanemu Volovskemu srcu, a veliko bolj odporna. Dobite jo, če ob oddaji naročila vpišete kodo "PARADIŽNIK". Koda je veljavna do 10.3.2018.

Če ne veste kako uporabiti promocijsko kodo, si lahko navodila preberete na tej povezavi.