Vrtna opravila v februarju

Narava še bolj ali manj miruje, vrtičkarji pa že razmišljamo o novi vrtnarski sezoni. V mesecu februarju si začnemo vzgajati sadike, ki jih bomo kasneje presadili na prosto, v primeru toplega vremena pa posejemo tudi že prve posevke na prosto.

Vzgoja sadik

Če želimo imeti na svojem vrtu zdrave in močne rastline, moramo biti zelo skrbni, da vzgojimo zdrave in močne sadike. 

Kaj potrebujemo za vzgojo sadik?

1. Zemlja - izberemo zares kvalitetno zemljo, da bodo lahko naše sadike dobro uspevale v njej. Uporabimo lahko kar domačo vrtno zemljo, ali pa zemljo s krtin, ampak se moramo ob tem zavedati, da nam bodo poleg posejanih rastlin pognali tudi pleveli.

Zaradi tega se večina vrtičkarjev odloča za nakup zemlje oziroma substrata za vzgojo sadik. Vendar pa moramo biti tudi pri kupljenem substratu zelo pozorni! Na tržišču je ogromno različnih vrst in proizvajalcev substratov, niso pa vsi enake kvalitete. V preteklem letu nam je kar nekaj strank potožilo, da jim sadike niso zrastle, kot bi morale, saj so uporabili substrat, ki ni imel zadostne količine hranil v sebi. Vsekakor priporočamo, da posežete po ekološkem substratu in se tako izognete umetnim gnojilom, ki so v konvencionalnih substratih. Mi in vrtnarije, s katerimi sodelujemo, prisegamo na Klasmannov substrat Bio potground, saj se je izmed vseh, ki smo jih preizkusili, izkazal za daleč najboljšega.

2. lončke, platojčke itd. - za vzgojo sadik lahko uporabimo "domače" ali pa kupljene setvene platoje. Doma lahko prihranimo npr. jajčne lupine, kartone od jajc, rolice od toaletnega papirja in še kaj in jih uporabimo namesto setvenih platojev. Prav tako lahko uporabimo setvene platoje, lončke in gnezda od sadik, ki smo jih nakupili v prejšnjem letu.

V kolikor pa se odločamo za nakup novih lončkov in setvenih platojev, izberemo ali takšne iz biorazgradljive plastike, ali pa takšne, ki nam bodo lahko služili več let. Ob nakupu preverimo, da so stene gnezd dovolj močne in trdne, da jih bomo lahko uporabili večkrat. 

3. semena - imamo shranjena kakšna domača semena, ali pa so nam kakšna ostala od prejšnjega leta? Najprej porabimo ta, nato pa dokupimo tiste sorte, ki nam manjkajo. Izberemo lokalno pridelana ekološka semena, saj so semena tista, ki prenašajo informacije iz roda v rod in so tako prvi korak k zdravim in kvalitetnim ekološki pridelkom, ki jih bomo kasneje v letu pobirali z našega vrta. Poleg tega pa še podpremo ekološke kmete pri svojem delu in trudu. 

V februarju za vzgojo sadik sejemo:  

• čebulo
• poletno-jesenske pore
• zimske in pomladanske solate 
• paprike in čilije
• jajčevce
• lubenice
• gomoljno, stebelno, listno zeleno
• blitvo
• zgodnje kapusnice
• sladki komarček - na povezavi si preberite tudi o tem zakaj moramo pohiteti s setvijo sladkega komarčka, če želimo dober pridelek v prvi polovici leta   

S paradižnikom še nekoliko počakamo, sploh če bi ga radi sadili na prosto ali v neogrevane rastlinjake. Paradižnik za rast potrebuje približno 6-8 tednov, kar pomeni, da če ga želimo presaditi po 15. maju, ga posejemo v drugi polovici marca. Več o vzgoji sadik paradižnikov in paprik, si lahko preberete na tej povezavi.

Ko imamo pripravljen ves material, se spravimo k setvi. Pazimo na naslednje stvari:

• zemljo nasujemo v lončke ali platojčke tako, da je še vedno rahla
• semen ne posadimo pregloboko - nad semenom naj bi bilo zemlje za trikratno višino semena
• v primeru, da seme posejemo počez in ga kasneje pikiramo, pazimo, da ne sejemo pregosto
• če se da, upoštevamo setveni koledar po Marii Thun in izberemo dan, ki je primeren za setev želenih rastlin

Tako, naše sadike so posajene. Kaj pa sedaj? Glavni del - vzdrževanje - šele prihaja. Osnovni napotki:

• sadike naj bodo deležne obilice svetlobe
• za kaljenje nekatera semena potrebujejo zelo visoko temperaturo - npr. paprike postavimo na mesto, kjer je vsaj 22°C 
• ko semena vzkalijo, temperaturo znižamo za 5°C, da se sadike ne "pretegnejo"
• zemljo redno vlažimo, pazimo pa tudi, da niso sadike zalite preveč
• v primeru, da smo sejali seme počez ali v majhna gnezda, sadike prepikiramo oziroma presadimo v večje lončke. Ob tem lahko dodamo mikorizo za močnejši koreninski sistem.

Kaj pa setev na prosto?

Tudi v februarju že lahko opravimo prve setve na prosto, je pa to predvsem odvisno od trenutnega vremena. V kolikor ni snega in zemlja ni zmrznjena, lahko pripravimo gredice in posejemo prve posevke.

Priprava gred

Če nismo gred pripravili že v jeseni, lahko to storimo takoj, ko zemlja odmrzne. Poskrbimo za to, da bodo rastline imele obilo hrane in čez leto ne bo potrebno stalno dognojevanje. 

Pri Amarantu najbolj podpiramo gnojenje s kompostom. Kompostiramo lahko tako rastline (npr. odpadke v kuhinji, plevel, odslužene rastline), kot tudi živalski gnoj. Če je kompost dobro predelan, lahko na takšne gredice sejemo takoj po gnojenju.

Če pa smo se odločili, da bomo za gnojenje uporabili svež gnoj ali pa peletirana gnojila, pa ta uporabimo na vrtu čim prej, nato pa počakamo vsaj kakšen mesec, preden začnemo s setvami. 

Prvi posevki  

Kaj sploh lahko posejemo na vrt že v februarju?

• zimske solate (Posavka, Pariška, Catalogna, Lattughino)
• prezimne radiče (npr. Rossa di Verona, Grumolo verde, Tržaški solatnik)
• motovilec
• rukolo, špinačo
• kitajsko listno zelenjavo
• zgodnje sorte korenčka (npr. Nantes, Ljubljansko rumeno)
• bob
• listni in korenasti peteršilj
• pastinak
• česen, čebulček 

Rastline, posejane v februarju seveda ne bodo rastle enako hitro, kot bi recimo v maju. Bodo pa to prvi pridelki v letu, ki se bodo bohotili z naših vrtov in bodo na voljo še preden se bo vrtnarska sezona dobro razvila. 

Februar je torej pravi čas za setev hladnoljubnih rastlin - to so rastline, ki najbolje uspevajo pri nižjih temperaturah. Ena izmed njih je tudi špinača. 

Z uporabo kode "ŠPINAČA" pa Vam vrečko semen špinače Matador podarimo. Kodo vpišite ob oddaji naročila v naši spletni trgovini. Koda je veljavna do 9.2.2018.

Če ne veste kako uporabiti promocijsko kodo, si lahko navodila preberete na tej povezavi.