Korenček in korenje
Korenček (Daucus carota) je ena izmed bolj poznanih korenovk. Naredi odebeljene korene od bele do temno oranžne barve, obstajajo pa tudi sorte (in hibridi) v drugih barvah. Najbolj zaželen in aromatičen je še vedno korenček v temno oranžni barvi.
Poleg korena lahko uporabljamo tudi listje - mlado lahko dodamo k solati, lahko pa ga tudi sočimo skupaj z ostalo zelenjavo in sadjem.
Ste že kdaj videli zajca z očali?
Pri korenju cenimo predvsem visoko vrednost beta-karotena, ki se v našem telesu pretvori v vitamin A, ki je še posebej ključnega pomena pri zdravju oči in dobrem vidu (predvsem nočnem). Zato že otrokom ponudimo korenček z vzpodbudo, da bo po zaužitju le-tega bolje videl.
Sicer pa karotenoidi ne delujejo blagodejno le na oči, ampak tudi na kožo. Poleg tega pa so tudi antioksidanti, ki pa jih povezujemo s preprečevanjem nastanka rakavih obolenj.
Če želimo vsebnost karotenoidov v korenju najbolje izkoristiti, korenje jemo toplotno obdelano, v obroku pa naj bo tudi nekaj maščobe. Med toplotno obdelavo se namreč celične stene v korenju pretržejo in naše telo lažje dostopa do karotenoidov, ujetih v celicah. Ker pa so topni v maščobi, se ob dodatku le-te v obroku bolje absorbirajo ob zaužitju. V 100g surovega korenja je kar 188% dnevnih potreb po vitaminu A, v obliki beta-karotena.
Korenje je sicer tudi vir vitamina K, B6, B7, kalija in železa.
Vzgoja korenčka
Če poenostavimo, je vzgoja korenčka res čisto "simpl" - seme posejemo na gredico, nato pa rastline parkrat okopljemo in oplejemo, nato pa se čez par mesecev že sladkamo s pridelkom. V resnici pa ima skoraj vsak vrtičkar s korenjem vsaj kakšno slabo izkušnjo. Poglejmo si najpogostejše težave in napake, zaradi katerih nam korenček ne uspe:
1. "Nič ne pride ven"
Razlogov za takšno težavo je lahko več:
1. Slabo seme - seme korenčka sicer kali brez težav tudi 5 ali več let, vendar pa je kalivost odvisna tudi od načina skladiščenja. Če je seme skladiščeno na toplem in/ali vlažnem, izgubi kalivost veliko prej, lahko že v par mesecih. V kolikor je seme izpostavljeno npr. direktnemu soncu, radiatorju ali drugemu viru toplote, pa lahko propade že v parih dneh, tudi če je zapakirano v vrečko. Tudi po nakupu moramo seme shraniti tako, da nam ne propade do setve.
2. Nestrpnost - korenček kali 2-5 tednov - odvisno od temperature zemlje. Nemalokrat se je že zgodilo, da je kakšen nestrpen vrtičkar prehitro obupal in korenček sejal znova, nato pa ni vedel ali mu je kalilo seme iz prve setve, iz druge, ali oba. Sploh, če sejemo v hladna tla, moramo pričakovati, da bo korenček rabil nekoliko dlje časa, da se bo "prebudil".
3. Škodljivci - samo seme za škodljivce sicer ni mamljivo, zelo radi pa se posladkajo s kalečimi rastlinicami. Običajno so to polži, lahko pa se najde tudi kakšna druga žival.
4. Muhasto vreme - včasih je bil vremensko muhast april, zadnja leta pa so takšne cele pomladi. Včasih pride do nihanj, ko je npr. nekaj dni mokro, zaradi česar korenček hitro pokuka iz zemlje, naslednji dan pa sije močno sonce, ki nebogljene rastlinice požge. Najbolj občutljive so dan ali dva stare rastline, tako majhne, da na gredi sploh ne opazimo, da so že vzklile, posuši se lahko pa tudi kakšna več dni stara rastlina.
5. Zbita zemlja - če je zemlja preveč zbita in se je na vrhu tvorila povrhnjica, jo mlade rastlinice težko, ali pa je sploh ne morejo prebiti in tako odmrejo pod površjem.
2. Drobno korenje
Veliko vrtičkarjev me ob izbiri sorte korenčka vpraša: "kateri naredi debele korene, ne želim tankih". Sicer je debelina nekoliko odvisna tudi od sorte, vendar pa je v veliki večini primerov glavni razlog za drobno in tanko korenje pregosta setev.
Seme korenčka je namreč sorazmeroma drobno, zato ga običajno posejemo pregosto. Ker pa nam je škoda rastlin, ga s težavo prepulimo, saj vemo, da bomo morali izpuljene rastline zavreči. Vendar pa je logično, da se lahko korenček odebeli le toliko, kolikor ima prostora do sosednje rastline.
Korenček pa je lahko droben tudi zaradi pretežke oz. preveč zbite zemlje. Če imamo na vrtu zelo zbito zemljo, jo moramo rahljati mehanično, ali pa vmešati šoto ali podoben medij, ki zemljo razrahlja. Za rahljanje težke in zbite zemlje se dobro tudi obnese, če vmešamo kokosova vlakna, iz katerih je narejena Organska zemlja od Homeogardna.
3. Kratko ali razvejano korenje
Ko korenček posejemo, najprej požene glavno korenino. Ta korenina se kasneje odebeli in iz nje se formira koren, ki ga poberemo kot pridelek. Če v zgodnji fazi rasti to korenino med okopavanjem presekamo ali poškodujemo, bo ali ostala kratka, ali pa se bo razvejala v več stranskih korenin. Takšen bo potem tudi koren - kratek ali razvejan.
4. Obžrto, naluknjano korenje
Ko se korenček debeli, ga prav tako lahko napadejo nekateri škodljivci.
Za obžrto korenje je običajno glavni "krivec" voluhar. Tega lahko preženemo z raznimi mehanskimi pastmi, vabami, sredstvom Voluharji stop, ali pa si umislimo nove družinske člane, katerih materni jezik je "mijav"
Naluknjano korenje pa je delo strun. Te so se zadnja leta kar precej razmnožile po naših vrtovih in predvsem nažirajo korenovke in pa korenine rastlin (npr. solat...), ki lahko zaradi tega v celoti odmrejo. Razlog za vedno več strun je v tem, da veliko vrtičkarjev na svoje vrtove vnaša večje celulozne delce, ki jih mikroorganizmi težje predelajo oziroma rabijo zanje dlje časa. To so npr. slama, žaganje (tudi v gnoju), briketirana gnojila itd.
Tudi za strune obstajajo nekateri preparati, ki naj bi jih odgnali ali uničili, vendar največ naredite, če preventivno ne uporabljate zgoraj navedenih snovi, ampak raje gnojite s kompostom (iz rastlin ali gnoja), za zastirko pa uporabite svežo ali suho pokošeno travo ali pa filc iz ovčje volne.
Od omembe vrednih škodljivcev je še korenčkova muha. Ta ne mara vonja čebule, zato sejemo čebulo in korenje v mešanem posevku ali vsaj v sosednjih.
Kako torej pridelati lep, debel in dolg korenček?
Osnovni napotki, da bo korenček lep:
- Seme moramo do setve skladiščiti na primernem prostoru.
- Seme posejemo dovolj redko, da posevek ni pregost.
- Zemlja mora biti zrahljana.
- Po setvi moramo posevek zaščititi pred soncem in zbijanjem povrhnjice zemlje.
- Pri čakanju na kalitev rastlin moramo biti potrpežljvi, sploh pri zgodnjih setvah.
- Dokler se rastlina ne ukorenini, moramo biti zelo pazljivi pri okopavanju in rahljanju zemlje.
- Če imamo škodljivce, proti njim ustrezno ukrepamo.
Pa še dva konkretna nasveta, s katerima si praktično zagotovite lep pridelek korenčka:
1. Najboljša je setev korenčka v vrste. Če sejemo počez, namreč težko lepo razporedimo seme po površini in pride do "zaplat" z gostim posevkom, kjer rastline nimajo prostora za rast. Če se nam v vrsti vsuje preveč semena, se lahko rastline še vedno "prerinejo" nekoliko izven vrste, kjer se debelijo. Poleg tega bomo posevek v vrsti veliko lažje okopali in opleli, brez da bi ob tem poškodovali rastoče rastline in njihove korenine.
2. Seme korenčka zmešajte s semenom solate. Lahko izberete katerokoli solato, ki jo želite na svojem vrtu - berivko, glavnato itd. Nato to mešanico posejte skupaj (najbolje v vrsto). Solata namreč vzklije veliko hitreje, kot korenček zaradi česar:
- boste videli, kje je vrsta s posevkom in boste lažje opleli in okopali poleg nje, še preden vzkali korenček
- solata bo z listi ščitila tla pred izsuševanjem, zbijanjem, prav tako bo ščitila pred sončnimi žarki
Ko bo korenček velik par cm, solato prepulite in s tem razrahljate zemljo poleg korenčka brez okopavanja - s tem si prihranite delo in pa ne poškodujete korenin korenčka, zaradi česar bodo zrastli dolgi in nerazvejani. Populjeno solato lahko pojeste kot berivko, ali pa jo presadite na stalno mesto (v kolikor ste sejali npr. glavnate ali rozetaste solate).
Ker bo v mešanici solata + korenček enkrat več semena, kot bi ga bilo, če bi korenček sejali samostojno, bo korenček posejan bolj na redko. S tem boste prihranili na semenu in se izognili puljenju in metanju stran pregosto posejanih rastlin.
Na enak način lahko posejete tudi listni ali korenasti peteršilj - tako, kot korenček tudi ta zelo dobro funkcionira v skupnem posevku s solato. Vendar ne pozabite solato prepuliti, ko korenček (ali peteršilj) zraste nekaj cm. Če se solata preveč razraste, lahko "zamori" korenček (ali peteršilj) pri rasti!
Kaj pravite, boste upoštevali moje nasvete pri letošnji setvi korenčka?
Preden to storite, potrebujete res dobro seme. Za zgodnjo setev se zelo dobro obnese sorta Nantes - eno vrečko semena te sorte korenčka lahko prejmete BREZPLAČNO.
Vse, kar morate narediti, je da ob oddaji naročila preko naše spletne trgovine vpišete kodo "KORENČEK". Koda velja do 28. marca 2018.
